POT V ŽIVLJENJE

  • Home
  • >
  • POT V ŽIVLJENJE
25. oktober, 2018

Stojim na gori in opazujem. Po prečudoviti prepletenosti vseh zemeljskih lepot se kot majhne mravljice gibljejo ljudi. Ne vidim jih dobro, pa vendar iz giba vsakega posameznika opazim, kaj nosi v sebi.
In me presune, koliko vas nosi težko breme življenja. Preprosto nosite in se niti ne zavedate, zakaj. Ker tako mora biti, ker vam je nekdo nekoč povedal, da morate potrpeti, da je življenje pač težko in da le najmočnejši preživijo. In s to lažno predstavo potujete skozi življenje. Za koga potrpeti? Zakaj živeti težko življenje? Da boste zdravili rane nemočnih? Ne, dragi moji, to ni moč. Veliko več moči je potrebne za vstajenje Srca. Za to, da počistite iz sebe vso navlako preteklosti, da pogledate nebo, zadihate in si dovolite biti sebi ljubeče bitje. Za to je potrebna moč, volja, potrebno je delo, vendar je vse to proces s čarobnim rezultatom.

Ne morem več! Z gore se razlega moj krik Ljubezni do vseh vas, do življenja samega in do ljube Zemlje. Kako naj vendar ta čudoviti planet daje vso bogastvo, ki ga premore, če ga z napol živečimi energijami vedno znova uničujete sami. Krik seže do vseh, tako močen in mogočen je. Prikuje še tako izgubljenega. In potem vam spregovorim … o lepoti in moči človeškega Srca, ki zmore samo najti svobodo vsakega bitja, da zasije v vsej svoji lepoti, zaživi svobodno, človeka dostojno življenje, prežet z ljubeznijo do sebe in bližnjih. Govorim o bogastvu Zemlje, ki si ga lahko pridobite z ljubeznijo. Govorim o toplini lepih, ljubečih medsebojnih odnosov, partnerstvu, družini. Vem, da me slišite, čeprav me vsi ne slišite s srcem. Ne zmorete. Zato odidete dalje, vdani v to, da boste vse življenje vlačili za seboj verige nasilnih staršev, zatiranega otroka, posiljenega dekleta, pretepene žene, izdanega moškega. Hudo mi je, ko vas gledam odhajati, a vem, da o tem lahko odloča samo vaše srce. Ozrem se po množici vas, ki ste ostali. Polni ste strahu, nejasnega pričakovanja, a dovolj močni, da ste slišali Srce in ostali. Energija mojega Srca brez besed leze v vas in vas opogumlja, da si prisluhnete, da se poglobite vase in v sebi najdete odgovore na vsa vprašanja. Kajti odločili ste se živeti, ne životariti in za to ste pripravljeni narediti vse. Poiskati vse tiste verige v sebi in jih s pomočjo ljubezni do sebe iztrgati iz sebe, zadihati svobodo Srca in se predati radosti življenja. Oči vam vse bolj žarijo, obrazi se jasnijo kot po nevihti oprano nebo in vem, da boste zmagovalci. In narava takoj ponudi odgovor in veselje v izrazitejših barvah, vonjih, glasovih ptic. Nebo pa je zbralo oblake, da radostno plešejo zmagoviti ples človeštva. Kot v transu, z nasmehom na obrazu se pomikate vsak po svojih opravkih. Niste več enaki, drugačni ste, odprti za novo življenje. In vsi, ki boste na tej poti vztrajali, boste še prihajali pod goro, da vas opogumim in vam dam pogum za nove zmage.

Mrači se, veselje v meni je nepopisno. Za trenutek mi misel zaplava k vam, ki tavate naprej v temi. Pošiljam vam srčno željo, da boste nekoč zmogli tudi vi. Takrat se bom veselila z vami. Moje mladostno telo poskakuje po skalah, spet sem mlada deklica, polna življenja in hrepenenja po novi izpolnitvi sebe. Srečna sem.

X